(FOTO) Likovna razstava - "In v prostore, ki si jih uničil, teče raj", Tinka Kovačič
Preberi več
Moj prostor si napolnil z iskrivo energijo.
Kot svetleč plamen sveče,
po katerem vsi hrepenijo.
A ta svetleč plamen sveče,
ob sveži sapi večera,
večera brez pristne sreče,
ko ugasne zvezda stotera.
Ko odideš, za seboj pustiš več kot bi želel. Stečem v hišo in ti vrnem tvoje stvari. Se znebim vsega, kar me bi lahko spominjalo nate. Vsega česar se lahko. Ne zavedam se, da bo tvoj vonj, tudi ko bo izginil z moje posteljnine, še vedno vel v meni. Ne zavedam se, da se boš naselil v moji notranjosti in mi ne boš dovolil govoriti. Nekega večera bom izgubila dar govora. Besede se bodo jasno izoblikovale, a ker jih bom želela položiti na ustnice drugim, jih boš sredi poti navzven trdo potegnil nazaj v notranjost. Tvoje so, praviš. In jaz ponižno pokimam. Vem, ne boš jih negoval, sploh jih ne boš prebral. Še mesece bodo zapuščeno ležale ob tebi. Vse dokler spet ne zberem poguma. Neke noči jih spodmaknem izpod tvoje glave.
Ugasne vsa energija,
ko človek ugotovi,
da skoz vse sam se prebija.
Tokrat poberem svoje stvari, odločim se, ne bom se več vračala. Odločno odkimam tvojemu prosečemu pogledu. Slišala sem, da nekje obstaja čuden raj. Preselim se nazaj v svoje prostore. Pretekli meseci so jih razdejali. S stropa še vedno kaplja in tla so še vedno mokra od preživetih valov, knjige, ki sva jih skupaj brala ležijo na tleh in imajo potrgane strani. Na stenah visijo okvirji s skupnimi spomini. Nekaj trenutkov nemo stojim. (Spominom) Približam se jim počasi, kot da ne bi bili moji. S konicami prstov jih nežno pobožam, in zdijo se tako oddaljeni, kot da jih več ne poznam. Ko počasi odmikam roko, z mehkobo, ki je za tako dolgo zapustila moj dom, na odprto dlan sede majhen rumen metulj.
Zvezda ga polov,
ponese ga mehka kočija.
In če verjameš, da zmoreš,
se iz pajčevine podaj,
na krilih metulja,
ki popelje te v raj.
In še preden se lahko zavem kaj se dogaja, občutim vihar, ki ga ustvarijo nešteta krilca njegovih malih pisanih prijateljev. Pustim se odnesti. Zaprem oči in vem: V prostore, ki si jih uničil teče raj.
Fotografije: Tinka Kovačič. Avtorici zapisa: Tinkara Primec in Nina Šajt Duh.
