Ko bil s'n še mali … fazan

Ko bil s'n še mali fazan in so me 3. septembra 2012 (1. septembra je bila sobota) na poti s Prve proti domu napadali alkoholni flomastri starejših dijakov, me je bilo strah. Ampak ne zaradi alkoholnih flomastrov … spraševal sem se, ali bom kos Prvi gimnaziji, ali se bom res zmogel učiti dvakrat toliko kot v osnovni šoli, kakor nas je pred resnostjo gimnazijskega življenja svarila šolska svetovalna delavka. Hja, ta prehod v resno in odgovorno življenje me je res prestrašil.

Ko bil s'n še mali fazan, sem si mislil, da sem program klasične gimnazije izbral zgolj zato, da sem se izognil naravoslovnim predmetom v tretjem in četrtem letniku. Danes mi je jasno, da sem ga izbral zaradi bogatih obšolskih dejavnosti in zaradi latinščine, ki je, kdo bi si mislil, izjemno uporabna v vsakdanjem življenju.

Ko bil s'n še mali fazan, si nisem predstavljal, da me bo članstvo v pevskem zboru med drugim popeljalo na mednarodni glasbeni festival v Rim in Prago. Še manj sem si mislil, da se bomo s pevskimi kolegi prav povsod, kjer bomo nastopali, postavili na mestne ulice, prepevali naš repertoar in še kakšne dodatke ter poželi toliko iskrenega navdušenja med naključnimi mimoidočimi. Ko bil s'n še mali fazan, si nisem predstavljal, da si za sodelovanje v pevskem zboru na Prvi nagrajen s tako zabavnimi pevskimi vikendi in pevskimi pikniki.

Ko bil s'n še mali fazan, mi na pamet ni padlo, da mi bo klasična gimnazija omogočila, da se preizkusim v vlogi igralca. Še manj verjetno bi se mi zdelo, da lahko na temo antične mitologije nastanejo zabavne in nič kaj staromodne dramske igre.

Ko bil s'n še mali fazan, nisem pomislil, da mi bo Prva omogočila toliko ekskurzij, celo počitniških ekskurzij (neobveznih seveda), na katerih smo obiskali številne dele Italije (od Benetk do Sicilije), Makedonijo (grško in makedonsko), pa tudi Romunijo in Srbijo. No, prav tako neverjetno se mi je zdelo, da lahko na Prvi tudi med počitnicami dobiš ukor … In ne boste verjeli, tudi to mi je uspelo. Če na počitniških ekskurzijah počneš za šolo nesprejemljive stvari (denimo eksperimentiraš z alkoholom), si pač temu primerno nagrajen.

Zdaj nisem več mali fazan. Zdaj sem samo še mali. Ko sem prvič prestopil prag Prve gimnazije Maribor, sem imel 170 centimetrov, tudi danes jih imam toliko. A vendarle sem v tistih štirih letih zrasel. Prva me je napolnila z izkušnjami in znanji, ki služijo kot nekakšen kompas v labirintu. Labirintu, ki mu bolj po ljudsko pravimo življenje.